Welcome to our page. Please find further publications here:


Translated versions are available:

The reference version is the English one published in The Lancet. Translations are provided for your convenience. Thank you to our volunteer translators.
Your language is not available? Contact us to provide a translation.

Proti Evropski strategiji za zajezitev COVID-19 pandemije 

This statement was originally published in The Lancet on 2021-08-09.

Authors: Viola Priesemann, Rudi Balling, Philippe Beutels, Sarah Cuschieri, Thomas Czypionka, Uga Dumpis, Enrico Glaab, Eva Grill, Steven Van Gucht, Pirta Hotulainen, Emil N. Iftekhar, Jenny Krutzinna, Christos Lionis, Helena Machado, Carlos Martins, Martin McKee, George N Pavlakis, Matjaz Perc, Elena Petelos, Martyn Pickersgill, Barbara Prainsack, Joacim Rockloev, Eva Schernhammer, Ewa Szczurek, Sotirios Tsiodras, Andre Calero Valdez, Peter Willeit,

Zmanjšanje incidence covida-19 po vsej Evropi spomladi leta 2021 je kljub pojavu in širjenju bolj prenosljive različice delta poleti povzročilo znatno sproščanje omejitev. Po pričakovanjih je to povzročilo ponovno povečanje incidence. Kako bi morala Evropa ukrepati, katere strategije bi morala sprejeti in katera specifična tveganja bi morala upoštevati v nadaljevanju?1 Ta vprašanja postajajo še bolj pereča, saj novi podatki nakazujejo, da je različica delta bolj nalezljiva in se delno izogiba imunskemu odzivu. Evropa potrebuje koherentno in učinkovito strategijo, še preden se šole v celoti odprejo in se jeseni zaradi sezonskosti prenos SARS-CoV-2 še poveča.

Obravnavata se dve nasprotujoči si strategiji: 1) nadaljnjo hitro odpravljanje omejitev, ob predpostavki, da bo kombinacija pretekle naravne izpostavljenosti in trenutne precepljenosti dopuščala nadaljnjo visoko pojavnost brez preobremenitve zdravstvenih sistemov; ali 2) odpravljanje omejitev v koraku s cepljenjem, z glavnim ciljem ohranjanja nizke incidence, glede na to, da ta s tem pristopom uspešno in učinkovito obvladujemo pandemijo s programi testiranja, sledenja in izolacije.2,3

Glede na trenutne ravni imunizacije (julij 2021) lahko prva strategija povzroči incidenco nekaj sto primerov na milijon na dan, medtem ko bi druga strategija zahtevala incidenco precej pod sto. Takšno razlika v incidenci predstavlja precejšnje oviro za evropsko sodelovanje, gospodarstvo in družbo: visoka incidenca v eni državi predstavlja tveganje za strategijo nizke incidence v sosednji državi. Zaradi tega navzkrižja interesov nekatere države uvajajo zahteve testiranja in karantene, kar ovira mednarodno izmenjavo. Tako je lahko vsaka strategija učinkovita le, če se evropske države prenehajo obnašati, kot da se lahko same spopadajo s pandemijo.

Da bi olajšali čezmejna prehode, je bilo uvedeno evropsko digitalno covidno potrdilo (EU DCC). Vendar nobeno cepivo ni popolnoma učinkovito pri preprečevanju prenosa virusa. Zato mora uvedbo evropskega digitalnega covidnega potrdila spremljati sistematično vrednotenje njegovega doprinosa k širjenju sedanjih in prihodnjih zaskrbljujočih različic.4 Zato je utemeljen razvoj evropske strategije za testiranje potnikov ali oseb, ki se vozijo na delo.5

Prednosti nizke pojavnosti so znane in vključujejo (1) manjšo umrljivost, obolevnost in dolgi covid-19; (2) solidarnost z osebami, ki še niso zaščitene; (3) manjše tveganje za nastanek in širjenje novih zaskrbljujočih različic; (4) večjo izvedljivost obsežnega programa testiranja, spremljanja in izolacije; (5) manj delovne sile v karanteni in izolaciji, vključno z osebami v zdravstvenem varstvu; (6) zagotavljanje, da šole in varstvo otrok ostanejo odprte v prihajajoči jesensko-zimski sezoni.6 Nasprotno pa lahko visoka incidenca še vedno preobremeni bolnišnice in oddelke za intenzivno nego v nekaterih državah (slika 1).

Glede na jasne prednosti nizke incidence, nezadostno precepljenost v številnih evropskih državah, negotovosti glede cepljenja otrok in časa, potrebnega za popolno imunizacijo mladostnikov, priporočamo, da vse evropske države ukrepajo skupaj, da dosežejo nizko incidenco, vsaj dokler vsi ne dobijo možnost za cepljenje. Visoka incidenca v eni državi ogroža odziv na pandemijo v drugih državah, Evropi in po celem svetu. Ohranjanje nizke incidence predstavlja dejanje solidarnosti in postaja lažje zaradi prednosti rastoče precepljenosti.

Za izboljšanje učinkovitosti ukrepov je treba premagati tri dodatne izzive: (1) razpoložljivost in dostop do cepljenja ter nezaupanje v cepljenje; (2) razširjeno zmotno prepričanje, da bi bila svoboda največja, če bi ignorirali visoko incidenco; priznano je, da nizka incidenca olajša preprečevanje širjenja okužb in varuje svobodo vseh, tudi najbolj ranljivih; in (3) pomanjkanje koherentnega odziva na pandemijo in komunikacijske strategije; zaznano tveganje, motivacija in zdravstvena pismenost so pomembni napovedovalci vedenja ljudi za ohranjanje zdravja in spoštovanja ukrepov; zaupanje javnosti je treba vzdrževati s pravočasno, konsistentno in vztrajno komunikacijo, vključno s sistematično oblikovanim izpodbijanjem dezinformacij.

Še vedno moramo premagati pandemijo, vendar si je možno predstavljati njen konec: omejitve se lahko odpravijo, ko je dosežena visoka precepljenost in če cepiva ostanejo zelo učinkovita proti zaskrbljujočim različicam. Do takrat pa bi moral biti cilj zmanjšanje gospodarskih in družbenih stroškov za Evropo in svet. Ključno je ohraniti in komunicirati jasno strategijo; vseevropsko usklajevanje in skupni cilji v vseh državah so pomembnejši kot kdajkoli prej.

Supplementary Material

download .pdf

The interactive Excel sheet to calculate ICU admissions can be downloaded here

References